nakániti -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ī á ā)
1. star. skleniti, odločiti se:nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil // nameniti, določiti:mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda
2. zastar. zagosti:bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave
Dostopnost