nakáziti -im tudi nakazíti -ím dov., nakázil (ā ȃ; ī í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz

nakážen -a -o tudi nakažèn -êna -o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek