naklatíti in naklátiti -im, tudi naklátiti -im dov. (ī á; á) 

  1. 1. s klatenjem priti do določene količine česa: naklatiti košaro hrušk, sliv
  2. 2. slabš. reči, povedati: naklatil jim je vseh mogočih neumnosti

naklatíti se in naklátiti se, tudi naklátiti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po potepanju, pohajkovanju: ko se je naklatil po gozdu, je odšel še na polje / dovolj si se že naklatil po svetu
● 
ekspr. naklatili so se od vseh strani so prišli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek