nakotíti -ím dov., nakótil (ī í) s kotenjem priti do določenega števila mladičev: zajklja je v enem letu nakotila petnajst mladih

nakotíti se nav. ekspr. razmnožiti se, namnožiti se: podgane so se zelo nakotile; ta zalega se je nakotila po vseh kotih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek