nakrátko in na krátko prisl. (á) 

  1. 1. izraža, da se dejanje dogaja
    1. a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati
    2. b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo
  2. 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek