• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nakuríti in nakúriti -im dov. (ī ú) 

  1. 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril
  2. 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri
  3. 3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim

nakúrjen -a -o: kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek