1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini:na mesto je začela nalegati megla / iz dimnika spet nalega črn dim se vali proti tlom // pričele so nalegati prve slane padati // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik:mrak, noč že nalega / na zemljo nalega mir; pren. na srce ji nalega potrtost; na obraze je začela nalegati skrb
2. teh. biti drug na drugem tako, da se ena ploskev dotika, stika z drugo:tram nalega (na) zid; kaj dobro, slabo nalega na podlago
Dostopnost