naletávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink: sneg naletava že ves dan; naletavale so posamezne snežinke; brezoseb.: spet naletava; vso noč je po malem naletavalo; naletava v kosmih
  2. 2. redko večkrat naleteti: naletavati na ovire / na to naletavamo zlasti v romanih

naletavajóč -a -e: naletavajoči sneg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek