1. izraža namen osebka, da kdo kaj dobi:oče je domačijo dolgo časa namenjal starejšemu sinu / namenjali so mu jo za nevesto
2. večkrat skleniti, odločiti
a) da se komu kaj da:zadnja leta je založba namenjala domačim avtorjem pomemben delež
b) navadno v zvezi z zada se kaj uporabi za kaj:potrebno bo namenjati več sredstev za razvoj
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresničuje dejanje, kot ga nakazuje samostalnik:potnik je svoja vprašanja namenjal levemu sosedu
4. redko nameravati:tudi o tem sem namenjal govoriti; že nekaj dni se namenja prebeliti sobo / storil je, kar je namenjal ● knjiž., ekspr. le kaj mi namenja današnji dan kaj se bo danes zgodilo; knjiž. njegov položaj ga namenja drugačnim opravkom določa, opredeljuje za drugačne opravke