• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

namigljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki (rad) namiguje: ne mara namigljivih ljudi / namigljivo govorjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek