• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

namigováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. hoteno prikrito omenjati, opozarjati: kaj spet nekaj namiguješ; namigovati na moralne spodrsljaje; že davno je skrivaj namigoval na to
  2. 2. z gibi izražati: ves čas že namiguje deklici, naj odide; namigovati z očmi, rokami

namigujóč -a -e: hotel mu je škoditi, namigujoč v govoru na njegov prestopek; namigujoče govorjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek