• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

namísliti -im dov., namíšljen (í ȋ) knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: svoj govor je namislila med potjo / resnice, ki so jih narodi namislili v dolgih stoletjih

namísliti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po razmišljanju: ko je ostala sama, se je lahko vsaj namislila in naveselila nad tem, kar je doživela / v teh dneh se je namislil in namolčal

namísliti si 

  1. 1. nar. vzhodno v mislih izoblikovati, ustvariti, kar ne ustreza resnici; izmisliti si: ženske so si to o tebi gotovo namislile
  2. 2. star. zamisliti si, predstaviti si: risba je taka, kakor si si jo namislil; prim. namišljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek