• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nanágloma prisl. (ȃ) knjiž. 

  1. 1. nepričakovano, nenadoma: nanagloma odpotovati; nanagloma zboleti in umreti; kar nanagloma so govorice potihnile
  2. 2. hitro, nahitro: nanagloma si pridobiti premoženje; vse se je zgodilo tako nanagloma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek