nanóvo in na nóvo prisl. (ọ̑) 

  1. 1. izraža ponovitev dejanja: nanovo izdati knjigo; nanovo prepleskati okna; nanovo vzcveteti / nanovo opremiti, preurediti stanovanje / treba je začeti nanovo znova
  2. 2. izraža, da je opravljeno novo dejanje: tovarna je nanovo sprejela deset delavcev / nanovo ustanovljeno podjetje; nanovo zavzete dežele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek