• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naóčnikar -ja m (ọ̑) 

  1. 1. knjiž. kdor nosi očala: med študenti je precej naočnikarjev
  2. 2. star. optik: izučiti se za naočnikarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek