napastováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. napadati, lotevati se: skrb ga napastuje / brez uspeha ga je napastovala zapeljevala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek