1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati
a) da doseže kaj največjo možno dolžino:napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub:napenjati pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dajati, spravljati kam:napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino
2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko:veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal
3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje:obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje // nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri:fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja
4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel:napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik:napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin ● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati ♦ anat. napenjati glasilke
napénjati se ekspr.
1. knjiž. dvigati se, naraščati:reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove // redko vzpenjati se:cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg
2. opravljati kako delo z veliko truda, napora:vse dneve se napenja z učenjem; pri delu se čez mero napenja // truditi se, prizadevati si:brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril
3. bahati se, postavljati se:pred njo se rad napenja; kaj se napenjaš, saj vemo, kako je
napenjajóč -a -e:obstal je, napenjajoč oči v temo; napenjajoča jed, krma
Dostopnost