• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

napetolíčen -čna -o prid. (ī ȋ) 

  1. 1. ki ima napeta lica: napetoličen otrok / napetoličen obraz
  2. 2. star. vznesen, a vsebinsko prazen: vzbujati navdušenje z napetoličnimi besedami; napetoličen patos



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek