• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naplèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž., redko naklep: znano mu je bilo, kakšen naplet so skovali proti njim
♦ etn. del nevestinega pokrivala belokranjske ljudske noše iz pisanih svilenih trakov, ki se v loku prepletajo od senca do senca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek