1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor:napodili so ga iz vasi; če še enkrat pride, ga bomo napodili / napoditi z brco, palico
b) da kdo kam gre, pride:otroke je napodil domov / slabš. napodila ga je po kruh poslala
2. z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik:napoditi v beg; konja je napodil v galop ● ekspr. napodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; žarg., šol. napoditi učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno
Dostopnost