• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

napoleondór -a in -ja m (ọ̑) num. francoski zlatnik, kovan v času Napoleona I. in Napoleona III.: deset napoleondorov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek