1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napotos prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje:glej, da jim ne boš delal napote; nikomur noče biti v napoto; ekspr. samo za napoto je pri hiši / knjige mu delajo samo napoto / plašč mu bo pri hoji v napoto ga bo oviral pri gibanju ●ekspr. stopite stran, da ne bo napote da ne boste ovirali drugih; ekspr. včasih sem sam sebi v napoto slabe volje, nerazpoložen; pog., ekspr. vse mu hodi v napoto povzroča težave; mu je odveč
2. star. ovira, zapreka:odstraniti napoto s ceste; naleteti na napoto