naprosíti -prósim dov., napróšen (ī ọ́) 

  1. 1. s prošnjami doseči, da je kdo pripravljen kaj storiti: naprosil ga je, da mu je pomagal pri košnji / naprosil jo je za ples
  2. 2. s prošnjami priti do določene količine česa: po hišah sta naprosila nekaj hrane



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek