• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naraščájnik -a m (ȃ) 

  1. 1. star. mlad človek, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: v zavodu imajo nekaj nadarjenih naraščajnikov; gledališki, lovski naraščajnik
  2. 2. nekdaj kdor je vključen v telovadno društvo in je star do osemnajst let: nastop naraščajnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek