• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naráv -i ž (ȃ) star. narava, čud: vsi so poznali njegovo moč in narav; njena narav je nestanovitna / biti dobre, vesele naravi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek