• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

narédba -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. star. odredba, odlok, ukaz: izdati naredbo; cerkvene, cesarske naredbe / gozdna naredba zakon o gozdovih
  2. 2. nar. zahodno naprava, priprava: naredbe za spravljanje sena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek