• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil
  2. 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek