naríniti -em dov. (í ȋ) z rinjenjem spraviti kaj kam: vodni tok narine k bregu kopice ledu; pritisk v zemeljski skorji je narinil plasti eno na drugo

naríniti se težko, s silo priti kam, navadno v množici ljudi: potniki so se narinili v avtobus / v dvorano se je narinilo veliko radovednežev

narínjen -a -o: narinjene plasti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek