naročník -a (í) 

  1. 1. kdor naroča kako blago, storitev: naročniki prejmejo blago takoj po vplačilu; zadovoljiti naročnike; napraviti pogodbo z naročnikom; naročnik gradbenega objekta, (malega) oglasa / radijski, telefonski, televizijski naročniki
  2. 2. kdor se vnaprej naroči na kaj: naročniki imajo popust; pridobivati naročnike za časopis / stalni naročniki revije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek