• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nasadílo -a s (í) teh. 

  1. 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: izdelovati nasadila; premer nasadila / francosko, šarnirsko nasadilo
  2. 2. koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek