• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nasánkati -am dov. (ȃ) pog., ekspr. 

  1. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: nasankali smo; nisi zadnji, ki je nasankal zaradi tega
  2. 2. prevarati, ukaniti: pošteno si me nasankal; nasankali so se, ker so mu verjeli

nasánkati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sankanju: letos smo se nasankali in nasmučali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek