• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nasében -bna -o prid. (ẹ̑) filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti: nasebna obstojnost biti
♦ geom. nasebna senca senca na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek