nasédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. med plutjem prihajati na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: na tem kraju ladje pogostokrat nasedajo
  2. 2. nav. ekspr. dajati se prevarati, ukaniti: nasedati klevetam; mladi ljudje s podeželja nasedajo miku mesta; nasedati prevarantom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek