nasélbinski in naselbínski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) 

  1. 1. nanašajoč se na naselbina 1: arheologi so odkrili nove naselbinske ostanke, sledove
  2. 2. urb. nanašajoč se na naselje: naselbinska enota; naselbinsko jedro mesta / naselbinske in arhitekturne značilnosti pokrajine / to mesto je dobro ohranjen naselbinski spomenik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek