nasíčati -am nedov. (ī) 

  1. 1. delati kaj (zelo) polno česa: rezek vonj nasiča ves prostor; neprijeten duh nasiča zrak; ozračje se je nasičalo z dimom
  2. 2. redko nasičevati: nasičati lačne ljudi

nasíčati se ekspr. zadovoljevati se: ljubosumno srce se ji je nasičalo ob maščevanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek