• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nasíčenje -a s (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od nasititi: za nasičenje ne potrebuje veliko hrane / nasičenje nagonov
  2. 2. stanje nasičenega: vlažnost zraka je dosegla mejo nasičenja
    ●     ekspr. takih zgledov je v knjigi do nasičenja zelo veliko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek