• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nasitljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se da (hitro) nasititi: nasitljiv otrok; pren. težko je zadostiti njegovi nikoli nasitljivi radovednosti
  2. 2. nasiten: nasitljiva hrana



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek