nasmešljív -a -o prid. (ī í) star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled

nasmešljívo prisl.: nasmešljivo se je začudil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek