• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naspéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 

  1. 1. knjiž., redko nasuti: naspeti kokošim koruze
  2. 2. nar. zgoditi se, pripetiti se: kadar mu je kaj naspelo, se ni razjezil, samo dotaknil se ni ničesar (M. Kranjec)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek