• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nastanjeválec -lca [u̯cinlc] m (ȃ) 

  1. 1. knjiž. kdor skrbi za nastanitev: nastanjevalci so imeli ob kongresu veliko dela
  2. 2. voj. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske: nastanjevalci so določali stanovanja; glavni nastanjevalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek