našáriti -im dov. (á ȃnav. slabš. 

  1. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami
  2. 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave

našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek