• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

našpíčiti -im dov. (í ȋ) pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on našpičil; vsak dan kaj našpiči / našpičil (jih) je za tri mesece zapora
● pog. ob najmanjšem šumu je pes našpičil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji

našpíčen -a -o 

  1. 1. deležnik od našpičiti: našpičena grdobija
  2. 2. piker, zbadljiv: našpičen človek / ima zelo našpičen jezik // nerazpoložen, razdražljiv: kaj si danes tako našpičen / nekam našpičen je proti nji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek