naštímati -am dov. (ī) nižje pog. naravnati, uravnati: naštimati uro
 
nižje pog. kaj si spet naštimal napravil neprimernega, nedovoljenega

naštímati se lepo, skrbno se obleči: naštimala se je in odšla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek