• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

naštúliti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati čemu obliko štule: naštuliti lase na tilniku

naštúliti se neokusno, neprimerno se obleči: naštulila se je kot šoja

naštúljen -a -o 

  1. 1. deležnik od naštuliti: naštuljeni lasje
  2. 2. domišljav, prevzeten: naštuljen človek / naštuljen ton njegove kritike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek