naték -a (ẹ̑) 

  1. 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek: radi so poslušali pripovedovanje o vilah in nateku
  2. 2. zastar. vsiljiv, nadležen človek: že spet je tu ta zoprni natek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek