• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

natikáč -a m (á) nav. mn. obuvalo brez zadnjega zgornjega dela: preobul se je v natikače; leseni, plastični natikači
♦ lov. starejši srnjak z velikima rogovoma brez odrastkov, ki rad napada



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek