• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

natólči -tólčem [ou̯] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ́) 

  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil
  2. 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal
  3. 3. redko nabiti, natlačiti: na podlago so natolkli plast gline



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek