natrebíti in natrébiti -im, tudi natrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́) s trebljenjem priti do določene količine česa: natrebila je premalo solate



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek