• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

natrobíti in natróbiti -im dov. (ī ọ́) slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: ne verjemite tega, kar vam je natrobil / natrobili so mu polna ušesa neumnosti
● slabš. natrobiti jih komu zelo ga ošteti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek