1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi
2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka:zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature
3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo:raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem
Dostopnost